Čarovnija medsebojnih odnosov

Odnosi so ena izmed tistih stvari, ki se ji ne moremo izogniti.
Vedno smo v odnosu z nekom. Tudi če smo odmaknjeni v hribih in živimo sami s seboj smo v odnosu, sami s seboj. V resnici so vsi odnosi zgolj in samo odsevi nas samih. Vsi ljudje s katerimi smo v odnosu nam držijo ogledala, v katerih si lahko bolje ogledamo sebe. Še ena od stvari, ki jih moram poudariti je, da imam v mislih, ko govorim o odnosih, vse odnose in ne le partnerskega. Dejstvo je sicer, da je partner tisti, ki nam najbolj živo odslika naše največje strahove in bolečine, takoj za njim mu sledijo otroci in naši starši. In vendar lahko iste principe najdemo tudi v poslovnih odnosih. Dejstvo je, da si vse delamo sami sebi in to iz preprostega razloga, da spoznamo SEBE. In v tem svetu dvojnosti se spoznavamo skozi svojo luč in skozi svojo temo. Zato da se v polnosti lahko sprejmemo moramo spoznati, sprejeti, objeti in se pomiriti z vsemi aspekti v sebi. In najprej moramo pozdraviti vse bolnike, osvoboditi vse jetnike v sebi. (Divine.si)

Duhovna Alkimija

Duhovna alkimija je sestavljena iz treh zelo pomembnih delov, ki so enaki tradicionalni alkimiji; posode, elementa, ki ga želiš transformirati in energije potrebne za izvedbo transformacije. 

V tradicionalni alkimiji potrebujemo snov, posodo in energijo. Npr, če si želimo narediti čaj, potrebujemo posodo, ki drži vodo in ogenj, da vodo segrejemo. Alkemično vodo spremenimo v paro in s čajnimi lističi ustvarimo zdravljenje, ki ga imenujemo tudi aromaterapija.V duhovni alkimiji je naša posoda zavedanje, snov za transformacijo so ovire naše zavesti kot so čustvena, psihološka in duhovna prepričanja, vibracije, ki nam onemogočajo biti tukaj in sedaj. Gorivo pa je povišano stanje zavesti. Ko npr. prepoznamo čustva, občutke ranjenosti , prizadetosti, ki nam ne služijo več in jih prinesemo v svoje zavedanje, prinesemo ogenj transformacijske zavesti, da nam asistira in transformira naše rane. (Divine.si)

Kaj leži v dolini Šentflorjanski?

Včasih se moramo spustiti globoko v svoje doline in jame, da iz njih potegnemo ves ‘gnoj’, ki se je nabral v njih ne le za časa našega življenja, temveč tudi po liniji naših prednikov in na kolektivnem nivoju zavesti.Referenčne točke ali asociacije, eni jim pravijo tudi sidra, v nas držijo mnogo stvari, za katere raje ne bi vedeli in ko se vam zgodi, da vas popade histeričen smeh ali jok zagotovo želite nekaj skriti in preusmeriti pozornost drugam. Pa ne pred drugimi, temveč pred seboj.Dejstvo je, da smo ljudje postali mojstri v skrivanju sami pred seboj in naj bo še tako žalostno, navkljub zavedanju to počnemo vsak dan znova in znova. In ko pogledamo na vse skupaj iz stališča biologije, je logično, ker je boleče. In ljudje ne maramo bolečine, ne fizične še manj pa čustvene. (Divine.si)